Gledališče Labirint: Muca copatarica



Zgodba o Muci Copatarici, ki je v petdesetih letih od nastanka postala pravi slovenski mit literature za otroke, s svojo priljubljenostjo med otroci še vedno navdušuje in navdihuje z mislijo, da so nekatere najlepše in najbolj uspele stvaritve v osnovi pravzaprav sila preproste! Kaj je torej tako enkratnega v tej izredno priljubljeni zgodbi, da otroke že skozi vrsto let tako neustavljivo privlači? To so se gledališčniki vprašali tudi sami in se lotili lutkovne predstave, ki je po premisleku postala pravzaprav izredno velik in predvsem odgovoren izziv. Vprašanje, ki jih je še posebej zanimalo, je bilo: zakaj otroci iz male vasi za seboj niso pospravili svojih copat? ... in tako je počasi že nastajala pod-zgodba, ki razloži tudi to, v osnovni zgodbi med vrsticami skrito sporočilo... Zgodba Muca Copatarica v lutkovnem gledališču skozi otroške oči spregovori tudi o šovinizmu in nestrpnosti, ki se zaradi družbene brezbrižnosti poraja in hitro razpase že med samimi otroci. Ob koncu zgodbe otroški junaki sami razrešijo medsebojna nesoglasja in v ospredje se znova postavi humana in prijateljska dimenzija človeške nravi. Dobrota na koncu zgodbe torej premaga napuh in nestrpno agresijo. Vse to ob pravem času v zgodbi uredi tudi Muca Copatarica, ki vsem otrokom pomaga na enako dober in topel način, saj imajo vsi otroci ob koncu zgodbe tople in zašite copate in lahko tokrat vsi enako mirno ležejo k počitku! Predstava gledališča Labirint v zelo asketski, a originalno domiselni lutkovni scenski rešitvi, združuje osnovni motiv zgodbe o Muci copatarici v likovni podobi mlade diplomirane slikarke in oblikovalke Urške Cigler. Svojo priljubljenost in všečnost med otroškimi gledalci je skozi prve uspešne ponovitve lutkovna igra Muca Copatarica že dokazala, zato vas vabimo, da si jo ogledate tudi vi!







Nazaj!