Koncert Nula kelvina, Mef in NLB

Nula kelvina


Nima smisla izgubljati besed tam, kjer se stvari ne da čisto dobro opisati. Magijo Nule Kelvina resnično spoznate, če jih slišite v živo. Njihovi koncerti so interaktivni, polni takih in drugačnih zgodb in domislic, da včasih že mejijo na gledališko predstavo. V glavnem se trudijo, da se na odru sliši to, kar se sliši na zgoščenki. Popularnih gostov zaenkrat nimajo, imajo pa svojega (skoraj že) tonskega mojstra Gašperja Kržmanca, ki je tudi ko-producent, mojstrsko kroti kitaro in prav lepo poje. Vsi trije člani so že bolj ali manj silno uveljavljeni izvajalci in avtorji. Klemen, diplomant Graške jazz akademije in v prostem času profesor saksofona ter improvizacije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, se ne spomni, koliko projektov in sodelovanj kot multiinstrumentalist, avtor, aranžer in producent ima že za sabo, se ga pa dobro spomnijo mnogi slovenski pop, in rock zvezdniki, da o jazzistih niti ne govorimo. Jure, je najmlajši (še študent), najmočnejši in najbolj razprodan (nima niti časa , da bi do konca pospravil kante, pa je že na drugem odru). Kakor on bobna, so plesali in še plešejo mnogi vrhunski ustvarjalci slovenske popularne glasbe. Marko, sicer tudi član skupine Sladcore, je najbolj ponosen na avtorske in izvajalske uspehe na festivalih slovenskega šansona. Najbolje se sicer znajde v vlogi tekstopisca in štabnega zdravnika Ko pride Nula Kelvina, se dobro oblecite, vendar pazite: na koncertih utegnejo biti temperature ravno obratne od njihovega imena- extremno visoke.'



Mef in Neki levi bend


Trideset let so potrebovali člani nekdaj spoštovane in popularne obalne novovalovske skupine Deseti brat, da se ponovno srečajo na odru. Medtem je Mef uspešno korakal svojo glasbeno pot, enkrat sam, drugič v sklopu različnih projektov, največkrat pa s skupino NOB (narodnoosvobodilni bend), preostali člani Desetega brata pa so preigravali blues v skupini Bakala blues band. Dobrih trideset let po izidu albuma Madona dejmi danes, so ugotovili, da se pogrešajo, predvsem pa pogrešajo ustvarjalnost v glasbi in tako so se srečali z glasno in prodorno kitaro, trdoživo ritem sekcijo in Mefovimi pesmimi s treh albumov, ki jih je posnel v treh desetletjih s skupino NOB. Začelo se je z odkrivanjem mefove muzike, ki so jo, kot Bakalajevci, poznali zgolj z radijskih valov, s ponovnim privajanjem na bendovski pristop h koncertiranju, s poslušanjem glasbenih novosti, ki jih je blues enostavno spregledal in predvsem z dobrim počutjem četverice, ki od nastopa do nastopa spreminja ime in preverja, katero bo pravo. Na letošnjem festivalu bodo nastopili kot Mef in Levi bend (MLB) zgolj z izkušnjami treh nastopov na katerih so predvsem preverjali odnos poslušalcev do njihovih pesmi in muziciranja. Sladka težava je namreč v tem, da MLB niso nekakšen retro band, ki preigrava stare uspešnice, ampak so skupina, ki sodi v današnji čas. Njihov nastop ima dovolj energije, pesmi so dovolj blizu poslušalcem, hkrati pa odigrane na odločen, surov način, tako kot to počnejo njihovi bolj znani vrstniki, Neil Young in Crazy horse ali pa malo mlajši Wilco. Drago MIslej Mef (vokal, akustična kitara), Duilio Peroša (kitara), Igor Korenika (bas) in Vlastjan Kozlovič (bobni) so, kljub letom, mlad bend in takšen je tudi njihov nastop. Ne preveč izpiljen in zrežiran ampak spontan in prijazno jezen. Odigrali bodo večji del skladb z novega Mefovega albuma Najboljša leta (ki naj bi izšel do jeseni) ter nekaj pesmi s prejšnjih albumov narodnoosvobodilnega benda in celo eno ali dve iz časov Desetega brata. Seveda na drugačen, levobendovski način.







Nazaj!