Predstavitev knjige Šola risanega filma in retrospektiva risanih filmov Borivoja Dovnikoviča Borda

Šola risanega filma


Na področju teorije animiranega filma ne obstaja veliko kakovostnih knjig, ki bi podrobno in temeljito razložile teoretične in praktične postopke izdelave animiranega filma. Knjiga Borivoja Dovnikovića kljub relativno starejšemu datumu originalne objave ostaja eno ključnih del v svetovnem merilu. Izid pričujoče knjige, ki je obenem tudi osnovni strokovni priročnik, je ključnega pomena za nadaljnji razvoj teorije in prakse animiranega filma v Sloveniji. »Šola risanega filma nudi osnovne postulate klasične animacije, ki jih mora navsezadnje obvladati vsak animator, tudi tisti, ki se je opredelil za digitalno tehnologijo, saj so osnove premikanja risb in objektov ostale enake. Knjiga poleg tega predstavlja dokument o produkcijskem in post-produkcijskem nastajanju del zagrebške šole animiranega filma (od leta 1956 do danes).« Borivoj Dovniković Bordo



Borivoj Dovnikovič Bordo


Borivoj Dovniković Bordo, rojen 1930, je svojo bogato ustvarjalno karijero začel kot karikaturist in stripovski avtor v povojnih hrvaških humorističnih revijah. Pri tedniku Kerempuh, kjer je Bordo risal karikature in ilustracije, so se leta 1950 odločili, da bodo del svojih prihodkov namenili za realizacijo prvega umetniškega animiranega filma na prostoru bivše Jugoslavije. Dirigentsko palico (režija in glavna risba) sta prevzela pionirja hrvaškega stripa in animiranega filma, brata Walter in Norbert Neugebauer, Bordo pa je skupaj s štirimi kolegi karikaturisti vse svoje moči in znanje posvetil animaciji. Po letu dni trdega dela je bil Veliki miting, dvaindvajsetminutni, politično satirični, disneyevsko zrisani animirani film dokončan; s tem so bili postavljeni temelji profesionalne proizvodnje animiranih filmov Zagrebške šole animiranega filma. Od takrat je Bordo svoje življenje posvetil animaciji. Prekinil je študiji na Likovni Akademiji v Zagrebu in se kot animator, risar, scenarist in režiser podpisal pod mnoge, večkrat tudi nagrajene filme. Svoje izkušnje je Bordo leta 1983 povzel v knjigi Šola risanega filma, ki je bila do danes prevedena v številne tuje jezike; med drugim za klasiko velja v Franciji in na Češkem.



Črni film


Neke noči Žilnik z ulic Novega Sada pobere deset brezdomcev in jih pripelje k sebi domov. Medtem ko uživajo gostoljubje njegove družine, se Žilnik s kamero kot pričo odloči razrešiti problem brezdomcev. Pogovarja se z različnimi socialnimi službami, navadnimi ljudmi, celo policijo: vsi si pred »problemom« zatiskajo oči. Potovanje v črno srce abstraktnega humanizma, socialne demagogije, salonskega anarhizma, instantnega liberalizma in lažnega progresa. režija Želimir Žilnik scenarij Želimir Žilnik fotografija Karpo Aćimović Godina montaža Kaća Stefanović zvok Dušan Ninkov produkcija Neoplanta film država Jugoslavija leto 1971 tehnični podatki 35mm, čb, 14 minut



Filmska revija KINO!


KINO! je nov časopis za film in filmsko. KINO! temelji na prepričanju, da film še zdaleč ni mrtev niti docela rojen, temveč se na novo poraja z vsako dobo, ki se prepoznava v njegovih videnjih. KINO! si prizadeva za razširjanje filmske kulture kot načina premagovanja zablod, ki film reducirajo na industrijski izdelek in gledalca na potrošnika. KINO! je prostor zlitja impulzov svobodne ustvarjalnosti. Verjame v nujnost prebijanja okvirjev obstoječega družbenega konsenza in preseganja uveljavljenih modusov eksistence. KINO! se postavlja na tisto izhodišče aktualnosti, ki se tukaj in zdaj zoperstavlja zahtevam kapitalizma v njegovi tržni logiki razvrednotenja vsakršne oblike upora proti sebi v zgolj še eno vrsto blaga. KINO! ne ločuje med lokalnim in univerzalnim, marveč zagovarja stališče, da lahko lokalno s svojimi značilnostmi opredeljuje univerzalne procese z enako verodostojnostjo, kot to zmorejo določila splošnosti. KINO! vzpostavlja prostor za dejavno komunikacijo tokov filmske zavesti, ki zavračajo idejo političnih meja in kulturnih pregrad. KINO! se zaveda, da film potrebuje gledalca zaveznika, ki s svojim videnjem prispeva k skupni vsoti avtentičnega filmskega dogodka. Zato se zavzema za poglabljanje zaveze med občinstvom in ustvarjalcem. KINO! prisega na načelo mobilizacije pogleda, ki užitek plemeniti z zavestjo, da je kinematografično dejanje lahko prizorišče dejavnega soočenja filmarjevega in gledalčevega videnja, kjer se odpirajo poti osvoboditvi izpod jarma ustaljene recepcijske logike. KINO! zavrača idejo gledalca kot objekta. Spoštuje ga kot subjekt s polno odgovornostjo, ki lahko v lastni – pogosto marginalizirani, zatirani, izkoriščani ali razosebljeni – bivanjski poziciji prepoznava možnost izbire in najde prostor samozavedanja ter (re)akcije. KINO! je neprofiten, neodvisen in utopičen prostor. KINO! vodi prepričanje, da je z vidika kreacije ključnega pomena prav vidik utopije. Utopije, ki filmsko umetnost spaja z njeno dobo in zgodovinskim mestom njenega vznika. Utopičnosti, v kateri se skozi historično perspektivo gleda filme v preteklosti, ki se začenja tukaj in zdaj, a tudi v prihodnosti, ki se je začela pred stoletjem. KINO! sledi zahtevi, da se je prežetosti našega časa z brezkončno destruktivno silo treba upirati z revolucijo primerljive kreativne energije, ki naj okrepi spomin, razjasni sanje in podobam dovoli pomeniti!



Program risanih filmov


Ceremonija, 35mm, 1965, 3'22'' Radovednost (Znatiželja), 35mm, 1966, 8'48'' Krek, 35mm, 1967, 9'36'' Ljubitelji cvetja (Ljubitelji cviječa), 35mm, 1970, 9'07'' Potnik drugega razreda (Putnik drugog razreda), 35mm, 1973, 10'40'' N.N., 35mm, 1976, 6'19'' Šola hoje (Škola hodanja), 35mm, 1978, 8'08'' Dan v življenju (Jedan dan života), 35mm, 1982, 9'42'' Vznemirljiva ljubezenska zgodba (Uzbudljiva ljubavna priča), 35mm, 1989, 5'49''







Nazaj!